Četrtek, 03.11.2011 ob 08:53  |  avtor: S. C.  |  komentarji: 0

Katera živila so tako polna pesticidov, nevarnih za zdravje, da se jim je bolje izogniti?

Nekoč je veljal pregovor  "zdrav kot riba". Človek, ki je užival ribe iz čistega morja, je bil zdrav kot hrana, ki jo je užival. Danes pa je industrija v dirki za dobičkom povzročila naravi nepopravljivo škodo. Določeni geografski deli so se spremenili v deponijo nevarnih odpadkov. Morje, ki velja za enega najpomembnejših virov hrane za človeštvo, se je spremenilo v odlagališče nevarnih odpadkov, med katerimi je ogromno težkih kovin. V ribah so našli nevarne količine težkih kovin, kot je živo srebro, kadmij, svinec in arzen, to so pa strupi, ki se nato v našem organizmu kopičijo in povzročajo mnoga huda obolenja šele čez desetletja. Strokovnjaki jih težko odkrijejo, povzročajo pa obolenja mišic in mezgovnega tkiva, pa verjetno tudi Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen, da o raku ne govorimo. Zato je na mestu premislek, ali je sploh še varno uživati morske ribe in sadeže, čeprav so neprecenljiv vir Omega 3 maščobnih kislin. Zlasti to velja za otroke, nosečnice in doječe mamice. 

Tudi naslednja živila so tako polna pesticidov in drugih snovi, ki motijo naš hormonski sistem in ogrožajo naše zdravje na dolgi rok, da jih je bolje izločiti z jedilnika.

1. Konzervirani paradižnik
Vsebuje bisfenol A, sintetični hormon, ki ga povezujejo z motnjami reproduktivnega sistema, srčnimi boleznimi, diabetesom in debelostjo.

2. Meso živali, hranjenih s koruzo 
Naravna hrana za živino je trava in ne koruza. Danes pa vzreditelji hranijo živino s koruzo in sojo, da hitreje pridobijo težo za zakol. Nedavna študija je pokazala, da je goveje meso živine, ki je jedla travo, veliko bolj bogato z beta karotenom, vitaminom E in Omega 3 in CLA konjugirano linolno kislino, kalcijem in magnezijem kot meso živali, hranjenih s koruzo.

3. Pop corn v mikrovalovki
Kemikalije iz ovitka vrečke so del sestavin, ki se lahko povezujejo z neplodnostjo pri ljudeh. V poizkusih na živalih so ugotovili, da povzročajo raka na jetrih, trebušni slinavki in testisih. Študije kažejo, da priprava v mikrovalovni pečici povzroči, da kemikalije vaporizirajo in preidejo v pokovko. 

4. Konvencionalno pridelan krompir
Krompir in ostala koreninasta zelenjava v veliki meri absorbirajo pesticide in fungicide iz zemlje. Krompir posipajo s kemikalijami vsaj trikrat, nazadnje ga obdelajo s kemikalijam proti kaljenju.


5. Gojeni losos
Narava ni predvidela, da bi lososi jedli sojo, hidrolizirano perje perutnine in ostanke perutnine (iztrebke). Rezultat take hrane so lososi, ki vsebujejo manj vitamina D in več onasnaževalcev, med njimi tudi kancerogene kot PCB, pesticide kot dioksin in DDT.

Gojeni losos je med morsko hrano najslabša izbira. Številne študije kažejo, da vsebuje toksine in onesnaževalce, ki povzročajo raka. Gojeni losos vsebuje do 10-krat več onesnaževalcev kot njegov rojak iz divjine. Tudi ostale morske in sladkovodne ribe niso dobra izbira, saj smo v morje zmetali že toliko strupov (med njimi tudi težke kovine), da se je ribam bolje izogibati. Zdrav kot riba ne velja več. Če jih že uživate, izberite male ribe (sardele), ki hitro zrastejo do velikosti odrasle ribe in ne vsrkajo toliko težkih kovin kot večje ribe. Kaj pa Omega 3? Če uživate Omega 3 dodatke iz rib, preverite čistost izdelka, drugače pa raje izberite rastlinski vir Omega 3. Laneno seme in olje vsebujeta esencialno Omega 3 maščobno kislino ALA, iz katere lahko zdrav organizem naredi bolj komplicirane EPA in DHA, kakršne najdemo v morski hrani. Tudi nekateri oreščki vsebujejo Omega 3 (orehi).

6. Konvencionalno pridelana jabolka
Jabolka so med jesenskim sadjem najbolj nabita s pesticidi. Vedno več študij povezuje večjo obremenjenost organizma s pesticidi s Parkinsonovo boleznijo. Če jabolka niso ekološko pridelana, jih je treba olupiti, s tem pa se odrekamo številnim za zdravje koristnim snovem.

Sveže je boljše kot konzervirano. Veliko znamk konzervirane hrane vsebuje BPA, ki ga povezujejo z nenormalnostmi v reprodukciji, nevrološkimi težavami in večjim rizikom za raka na prostati in prsih. Če že ne morete kupovati vseh živil svežih, potem raje izberite tiste v steklenih kozarcih ali papirnati embalaži.

Ekološko je bolj kvalitetno kot konvencionalno pridelano!
Večina sadja in zelenjave vsebuje neprimerno veliko količino pesticidov, zato velja, da kupujte čim več teh produktov iz ekološke pridelave. Taka zelenjava vsebuje tudi veliko več vitaminov, mineralov in posebnih rastlinskih snovi, ki jih živila, tretirana s pesticidi in fungicidi ne razvijejo. Te snovi, ki jih imenujemo rastlinske kemične snovi, se razvijejo v glavnem v olupku in dajejo sadju in zelenjavi barvo in vonj. Naj jih omenimo le nekaj: flavonoidi, kumarini, kvercetini, fenoli, kurkumin, resveratrol, lignani idr.

Če ne morete kupovati vseh živil iz ekološke pridelave, pa je to obvezno za produkte živalskega izvora.


7. Meso iz konvencionalne pridelave ima do petkrat večjo vsebnost pesticidov kot konvencionalno pridelana zelenjava
Maslo iz konvencionalne pridelave ima 20-krat več pesticidov kot zelenjava. Kadar moramo postaviti prioritete pri svoji nabavi hrane, je modro kupovati jajca, maslo, mleko in meso iz ekološke pridelave. Obstaja pa še ena možnost, da nabavljate lokalno pridelane proizvode na kmetijah, ki jih poznate, pa čeprav nimajo eko certifikata. Pogosto je hrana pridelana podobno kot ekološka, le da je cenejša, ker jim ni treba plačevati visokih stroškov certifikatov.

8. Nefermentirana soja
Izdelki iz nefermentirane soje, kamor spadajo tudi sojino mleko, tofu, sojino olje in sojini polpeti, niso zdrava hrana. Prav vseeno je ali je ekološko pridelana ali konvencionalno. Soja je tudi v formulah za dojenčke in je najslabše, kar lahko dajete svojemu otroku. Sojina formula ne ovira le delovanje hormonov, ampak vsebuje celo 100 % več aluminija kot konvencionalne formule na bazi mleka. Nekatere sojine formule imajo do 80 % več mangana kot materino mleko. Vse nefermentirane sojine izdelke povezujejo z naraščajočimi težavami z reproduktivnimi organi, neplodnostjo, rakom in boleznimi srca. Poleg tega vsebuje soja posebne izoflavone, ki zavirajo delovanje ščitnice. Uživanje nefermentirane soje je glavni vzrok za pomanjkljivo delovanje ščitnice (sem spada tudi debelost) pri ženskah. Če trpite zaradi utrujenosti, suhe kože in povečane telesne teže, se izogibajte sojinim izdelkom. Ni namreč vsaka hrana za vsakogar. Drugi problem s sojo je, da vsebuje toksin, sicer naravni, ki ga imenujejo tudi škodljiva hranilna snov ali anti nutrient. V organizmu namreč zavira delovanja encimov, ki so potrebni za presnovo proteinov.

Pri Japonkah, ki so prišle živet v ZDA, so ugotovili, da so bolj podvržene raku na prsih kot vrstnice, ki ostanejo pri tradicionalni dieti. Vendar je pomembno vedeti, da Japonke ne uživajo soje v nefermentirani obliki, ampak v obliki juhe miso in pa tempeha (fermentirana soja).