Ponedeljek, 21.06.2010 ob 13:49  |  avtor: S. P.  |  komentarji: 1

Pri vse pogostejših udarih strel je treba razmisliti o zanesljivi zaščiti. Ali veste, kako delujejo strelovodi in kje jih potrebujemo?

Pri gradnji hiš se pogosto postavi vprašanje strelovoda, nemalokrat pa se za zaščito pred strelo odločijo lastniki že obstoječih objektov. Odgovor na vprašanje, ali je strelovod sploh potreben, je odvisen od lokacije, izpostavljenosti objekta in nenazadnje pogostosti strel na določenem območju.

Dejstvo je, da bi strelovodi preprečili marsikateri požar in uničenje elektronske opreme v objektih. V zadnjem času postajajo standard boljših novogradenj. Poglejmo si eno najsodobnejših protistrelnih zaščit, to je strelovod Prevectron francoskega proizvajalca Indelec, ki ga v Sloveniji prodaja podjetje Rauter iz Nove Cerkve. Mag. Andrej Rauter je povedal, da imajo v ponudbi tako klasične kot Prevectron strelovode, vendar pa že več kot 90 odstotkov vseh njihovih izpeljanih strelovodnih zaščit objektov predstavljajo prav slednji.


Glava strelovoda
Bistvo sistema je, da naprava nadomešča klasično mrežo vodnikov po celi strehi. Gre za glavo, ki je nekakšen ionizator zraka. Ima posebna peresca, ki služijo kot absorber elektrike. Vsako pero ima svoj kondenzator, tako da se napolni iz energije v zraku. Ob udaru strele iz oblaka proti zemlji (negativni udar) se na področju, kamor naj bi udarila oziroma se izpraznila, poveča naelektritev. To glava zazna in kontrolirano sproži impulz proti streli, ki mu rečemo strimer. Glava strelo ujame, tako da pride do stika in odvoda strele z glavo po vodnikih do ozemljitve. Nekaj podobnega se zgodi pri klasičnem strelovodu ali ozemljenem strebru, vendar ima klasični strelovod dve slabosti. Impulz proti streli ni kontroliran in reagira počasneje. Poleg tega naredi manjši strimer, torej pokrije manjše območje. Zato je v primerjavi s prevectronom slabši. Bistvo prevectrona je, da se sproži hitreje kot navaden strelovod ter da z akumulacijo energije v glavi pokrije večje razdalje.

Testiranje
Strelovod je testiran v realnih razmerah na različnih celinah. Zanimivo je, da je uspešno lovil tudi stranske udare strele. Izjemno uspešen poizkus so opravili na vetrnih elektrarnah na Japonskem, kjer so jim strele pozimi uničevale vetrnice, ki jih nikakor niso mogli zaščititi. Gostota udarov strel je na tem območju do 30 udarov v treh mesecih na eni mikrolokaciji, kar je izredno veliko. Ob prvem preizkusu leta 1998 je prevectron uspešno ublažil 29 od 32 udarov strel. Takrat so izmerili največji tok strele, ki je znašal kar 240 kA. Ti praktični poizkusi so pokazali, da je strelovod zdržal več kot 150 udarov strel brez kakršnih koli posledic. Prav tako je bil sistem uspešen pri lovljenju stranskih udarov strel in pozitivnega udara strele (iz zemlje proti oblaku). Takih udarov je v naravi kar 5 do 10 odstotkov. Sistem Prevectron so nato dodatno izboljšali tako, da je na preizkusu leta 2001 objekte uspešno obranil vseh dvanajst strel.


Izbira
Rauter pravi, da je treba pri odločanju za strelovod najprej za vsak objekt izdelati oceno tveganja, na kar vlivajo velikost, višina in lokacija objekta, material strehe, naseljenost objekta, požarna ogroženost ter možne posledice ob udaru strele. Pomemben dejavnik je tudi povprečna gostota udarov strele na določenem območju. »Na podlagi tega določimo stopnjo zaščite, ki naj bi jo imel določen objekt. Razdeljena je v štiri razrede. Na njeni osnovi naredimo manjši projekt (tloris objekta, stranski pogled) in poiščemo točko pritrditve prevectrona. Ponavadi je to najvišja točka objekta. Nanjo namestimo palico z glavo. Iz glave je treba speljati samo dva odvoda, medtem ko moramo pri klasičnih strelovodih praviloma narediti odvod na vsaki strani objekta. Odvod speljemo tam, kjer je frekvenca ljudi najmanjša in kjer je čim manj elektronike, saj lahko kljub prenapetostni zaščiti v vseh stopnjah pride do induciranja inštalacije skozi steno in s tem povezanih poškodb.

V zemlji moramo nato izvesti (razpeljati) še ozemljitev, ki mora biti manjša od desetih ohmov upora, izvedba pa je odvisna od gradnje. Pri novogradnji je mogoče razpeljati valjanec, sicer pa je treba zabiti sonde.« Rauter razlaga, da pri sistemu Prevectron ne gre za povečano pozornost odvodnim vodnikom zaradi njihove večje obremenitve, temveč zgolj za to, da lahko zaradi samo dveh vodnikov izbirajo najbolj optimalne poti in razmišljajo o dodatnih standardih in rešitvah.

7 prednosti strelovoda Prevectron:
- uspešno prestal intenzivne preizkuse v realnih razmerah na območjih Francije, Brazilije, Amerike in Japonske, pri tem je sodelovala Agencija za jedrsko varnost (CEA), Brazilian Space Reasarce Institute, University of Toulose France, Hidro Quebec Canada, France Telecom, Brasil Telecom ...
- visoka zanesljivost in prilagodljivost,
- veliko območje varovanja vseh vrst objektov in okolice,
- zahteva 99% manj prediranja v streho in s tem zmanjša tveganje vdora vode (samo 2 odvoda),
- skrb za okolje (manj ostalih materialov, manjše onesnaževanje),
- delovanje v vseh klimatskih razmerah z minimalnim vzdrževanjem,
- eksluzivni image.

Cena prevectrona je primerljiva s ceno klasičnega strelovoda. Pri večjih objektih je zaradi potrebnega manjšega števila odvodnih vodnikov celo nižja. Glede na velikost objektov se celikost oziroma tipi prevectronovih glav spreminjajo (širina je od 100 do 330, višina pa od 185 do 385 mm). V grobem celotna strelovodna zaščita manjše stanovanjske hiše stane okrog 2.000 evrov.

Več o strelovodih tukaj.