Četrtek, 08.11.2012 ob 12:03  |  avtor: N. K.  |  komentarji: 0

Ali se moramo v skrbi za zdravo prehrano res izogibati kruha zaradi prevelike kalorične vrednosti ali mit ne drži?

Zdrava in uravnotežena prehrana je postala vsakodnevna skrb marsikaterega posameznika. Pogosto pa pri kreiranju obrokov in načina prehranjevanja pozabljamo na najpogostejše živilske skupine, za katere predvidevamo, da so preveč kalorične in redilne. Taka skupina so ogljikovi hidrati in med njimi najstarejša pripravljena jed – kruh.

Številne diete in nasveti za zdravo prehranjevanje opozarjajo na dnevne vnose kruha in drugih ogljikovih hidratov v prepričanju, da bo to upočasnilo telesno presnovo in povzročilo nabiranje maščobnih zalog. Po mnenju prehranskih strokovnjakov pa kruh že od nekdaj spada v najbolj pomemben del nutricistične piramide, kot eno izmed živil, ki zagotavlja dnevno zagotavljanje energetskih potreb. Zdravorazumsko mišljenje nas privede do zaključka, da se človek zredi, ko zaužije več kalorij, kot jih potrebuje in ne nujno zaradi dotičnega živila. Podatki o energijskih vrednostih živil pa kažejo, da je povprečno v kosu kruha (100 g) okrog 240 kcal, enako pa jih vsebuje tudi kozarec (2 dcl) polnomastnega mleka.

Dr. Mateja Modic, direktorica razvojno tehnološkega sektorja v skupini Žito d.d. je povedala da »morajo orientacijske vrednosti za uživanje ogljikovih hidratov upoštevati individualne potrebe po energiji in beljakovinah ter orientacijske vrednosti za uživanje maščob. Polnovredna mešana prehrana naj bi vsebovala omejene količine maščob in veliko ogljikovih hidratov. Priporočeno je, da naj bi več kot 50 % dnevno potrebne energije pridobili iz ogljikovih hidratov in to pretežno iz sestavljenih ogljikovih hidratov (predvsem škroba). Nasploh je dobro uživati hrano, ko vsebuje veliko škroba in prehranskih vlaknin.«

Kruh kot živilo, ki so ga poznali že stari Egipčani in skozi stoletja uživali vsi družbeni sloji, je še danes priporočljivo jesti vsak dan, saj je kot eno od ogljikohidratnih živil temelj vsake uravnotežene prehrane. Zakaj? Ker 1 kos bele štruce (60 g) vsebuje približno 30 g ogljikovih hidratov, predvsem škroba, približno 4 g beljakovin in minimalno količino maščob. Tako kos kruha vsebuje tudi približno 1,5 g prehranskih vlaknin, ki igrajo ključno vlogo pri zdravi prebavi. Kos kruha (60g), bogatega s semeni, pa vsebuje približno 6 g beljakovin, dobrih 20g ogljikovih hidratov in dobre 4g maščob, saj so semena bogata z maščobami. Kot polnovredno živilo je kruh popolno 'gorivo' za začetek dneva. Strokovnjaki priporočajo, da v izogib odvečnim kalorijam ob kruhu uživamo manj mastne namaze, nesladkane marmelade in lahko maslo. Kot pravi Dr. Modiceva »daje kruh možnost velike pestrosti prehrane in je zato v vsakodnevni prehrani priporočljiv. Še posebej je zdravo jesti polnozrnate vrste kruhov, ki vsebujejo veliko vlaknin in mineralov. Na vsak način moramo poskrbeti za pestro in uravnoteženo prehrano z veliko sestavljenimi ogljikovimi hidrati«.

Kruh predstavlja simbol družine in domačnosti. Kot osnovno živilo simbolizira življenje, saj človeka ohranja in krepi, v katoliški tradiciji pa je skupno lomljenje kruha odraz tesne medsebojne povezanosti. Kruh je vsakodnevna vrednota in bogatilo kulture nekega naroda. Opevajo ga ljudske pesmi, običaji in izreki.

V slovensko kulturo kot kulturo delavskega naroda se je kruh vtisnil preko jezika in pregovorov, ki pričajo o vpetosti kruha v vsakodnevne navade ljudi. Danes smo Slovenci veliki ljubitelji kruha. V lanskem letu so ga na primer v Žitu spekli 10.000 ton, zanimiva pa je tudi porazdelitev priljubljenosti različnih vrst kruha po regijah v Sloveniji; tako je na Primorskem popularen rahel bel kruh, na Koroškem kiselkast ržen kruh, v osrednji Sloveniji pa pojemo veliko mešanih kruhov, ki običajno poleg pšenične moke vsebujejo še manjše količine drugih mok – predvsem ržene moke.