VENSKA TROMBOZA
Kako preprečimo vensko trombozo?
Torek, 10.05.2011 ob 14:02 | avtor: N. K. | komentarji: 0
Ste vedeli, da lahko drobni krvni strdki v nekaj minutah povzročijo zaplet ali celo smrt, zato veljajo za najpogostejši vzrok smrtnosti. Kako jih lahko preprečimo?
Strdki so pogostejši kot rak
Venska tromboza pomeni delno ali popolno zamašitev ven s strdki oz. trombi.
Raziskave so pokazale, da nas bolj kot rak dojke, AIDS in prometne nesreče skupaj ogrožajo krvni strdki. Ljudje se namreč premalo zavedamo, kako nevarni so drobni trdni delci v krvi (trombusi), ki nastanejo v žilah in lahko povzročijo nekatere najpogostejše vzroke smrtnosti v razvitem svetu. Zaradi zamašitve žile s krvnim strdkom milijone ljudi letno prizadane srčni infarkt, možganska kap, pljučna embolija in globoka venska tromboza. Možganska kap najbolj ogroža bolnike z atrijsko fibrilacijo, tveganjem za ostale tri nevarnosti pa so posebej izpostavljeni bolniki z ortopedskimi operacijami ali tisti, nepokretni zaradi raka, akutne bolezni dihal, kongestivnega srčnega popuščanja ali drugih bolezni.
Med njimi je daleč najpogostejša venska tromembolija, za katero po celem svetu letno trpi več kot 6,5 milijonov ljudi, samo v Evropski uniji pa je odgovorna za 544.000 smrti na leto. Večina strdkov globokih ven namreč nastane v venah nog ali medenice. Predvsem so problematični nejasni simptomi, ki jih polovica bolnikov sploh ne kaže, druga polovica pa ima pogosto nedoločne. Znamenja nastajanja strdkov so med drugim lahko otečenost, nelagodje, rdečina ali toplota v nogah.
Ne gre za bolezen, ki bi bila sama po sebi življenjsko ogrožujoča, a nezdravljena globoka venska tromboza pogosto vodi v pljučno embolijo. Ta nastane, če embolus zapre pretok krvi do pljuč in s tem povzroči kratkotrajno bolečino v prsih, plitko dihanje in izkašljevanje krvi. Večji strdek v pljučih, ki povzroči vrtoglavico, zasoplost in šok, pa lahko ogroža življenje. Najpogosteje pride do resnega zapleta pri večjih operacijah. K venski trombemboliji so nagnjeni zlasti bolniki po operativni zamenjavi sklepov (popolna zamenjava kolena in kolka), in sicer zaradi kombinacije dejavnikov: dolgotrajno ležanje in mirovanje v postelji, žilne okvare ter večja nagnjenost k strjevanju krvi.
Venska tromboza se v Sloveniji pojavi pri 3000 ljudeh letno.
Omejitve znanih antikoagulansov
Ker je ugotavljanje venske trombembolije težavno, se medicinsko osebje osredotoča na preprečevanje z antikoagulansi. To so sredstva za redčenje krvi, ki zmanjšujejo možnost za nastanek tromboze oz. pomagajo zdraviti obstoječo. Prvi antikoagulans heparin so odkrili leta 1914, kot nefrakcionirani heparin pa so ga začeli uporabljati 30 let pozneje. Leta 1954 so odobrili antagoniste vitamina K, ki so predtem predstavljali učinkovit strup za podgane. Poleg omenjenih so od osemdesetih let prejšnjega stoletja v uporabi še nizkomolekularni heparini.
Obstoječi načini zdravljenja pa imajo na žalost mnoge omejitve in slabosti. Nizkomolekularni heparin mora bolnik prejemati z injekcijami, kar pomeni vsakodnevno obiskovanje zdravnika ali daljša hospitalizacija. Za bolnika so obremenjujoče tudi stalne kontrole strjevanja krvi in zapleten prehod z bolnišničnega na domače zdravljenje. Edini način peroralne upoabe (tj. z zaužitjem) so do sedaj predstavljali antagonisti vitamina K, vendar se odmerek razlikuje tako od bolnika do bolnika kot od obdobja do obdobja v procesu zdravljenja. To pomeni, da je odmerek treba ves čas prilagajati, saj bolnika, ki ni znotraj ciljnega območja internacionalno normaliziranega razmerja, ves čas ogroža čezmerna krvavitev ali možganska kap. Poleg tega pa antagonisti vitamina K medsebojno delujejo z živili in drugimi zdravili.
Bayer razvil novo zdravilo
Klinični program RECORD, ki je zajel več kot 12.500 ortopedskih bolnikov, je dokazal, da obstaja učinkovina, ki izpolnjuje večino zahtevanih meril in prekaša trenutno razpoložljiva zdravila. Ta učinkovina je direktni zaviralec faktorja Xa in kot antikoagulans preprečuje ter zdravi trombozo v akutnih in kroničnih okoliščinah. Ker ga bolniki zaužijejo, je njegova uporaba preprosta, poleg tega pa olajša prehod iz bolnišničnega na domače zdravljenje. Podatki raziskave RECORD3 kažejo, da je pri bolnikih z zamenjavo celotnega kolena učinkovitejši od nizkomolekularnega heparina, obenem pa ga spremlja podobno malo krvavitev. Njegova prednost je tudi, da nima pomembnih medsebojnih učinkov z drugimi zdravili.
Rezultati klinične raziskave faze III RECORD3 kažejo, da bi novo zdravilo lahko prekašalo trenutno standardno terapijo za preprečevanje venske tromembolije pri bolnikih, operiranih za zamenjavo kolena. Odmerek 10 mg učinkovine enkrat na dan se je že v fazi II izkazal za učinkovitega in varnega. Na podlagi obetavnih podatkov pa že potekajo nove faze tega kliničnega razvojnega programa, ki naj bi skupno ocenil kar 50.000 bolnikov.
V fazi III novo peroralno zdravilo z uporabo enkrat na dan proučujejo za profilakso (preventivo) venske trombembolije pri ortopedskih operacijah, za njeno zdravljenje, za preprečevanje možganske kapi pri atrijski fibrilaciji in pri akutnem koronarnem sindromu.
Obstoječi načini zdravljenja pa imajo na žalost mnoge omejitve in slabosti. Nizkomolekularni heparin mora bolnik prejemati z injekcijami, kar pomeni vsakodnevno obiskovanje zdravnika ali daljša hospitalizacija. Za bolnika so obremenjujoče tudi stalne kontrole strjevanja krvi in zapleten prehod z bolnišničnega na domače zdravljenje. Edini način peroralne upoabe (tj. z zaužitjem) so do sedaj predstavljali antagonisti vitamina K, vendar se odmerek razlikuje tako od bolnika do bolnika kot od obdobja do obdobja v procesu zdravljenja. To pomeni, da je odmerek treba ves čas prilagajati, saj bolnika, ki ni znotraj ciljnega območja internacionalno normaliziranega razmerja, ves čas ogroža čezmerna krvavitev ali možganska kap. Poleg tega pa antagonisti vitamina K medsebojno delujejo z živili in drugimi zdravili.
Bayer razvil novo zdravilo
Klinični program RECORD, ki je zajel več kot 12.500 ortopedskih bolnikov, je dokazal, da obstaja učinkovina, ki izpolnjuje večino zahtevanih meril in prekaša trenutno razpoložljiva zdravila. Ta učinkovina je direktni zaviralec faktorja Xa in kot antikoagulans preprečuje ter zdravi trombozo v akutnih in kroničnih okoliščinah. Ker ga bolniki zaužijejo, je njegova uporaba preprosta, poleg tega pa olajša prehod iz bolnišničnega na domače zdravljenje. Podatki raziskave RECORD3 kažejo, da je pri bolnikih z zamenjavo celotnega kolena učinkovitejši od nizkomolekularnega heparina, obenem pa ga spremlja podobno malo krvavitev. Njegova prednost je tudi, da nima pomembnih medsebojnih učinkov z drugimi zdravili.
Rezultati klinične raziskave faze III RECORD3 kažejo, da bi novo zdravilo lahko prekašalo trenutno standardno terapijo za preprečevanje venske tromembolije pri bolnikih, operiranih za zamenjavo kolena. Odmerek 10 mg učinkovine enkrat na dan se je že v fazi II izkazal za učinkovitega in varnega. Na podlagi obetavnih podatkov pa že potekajo nove faze tega kliničnega razvojnega programa, ki naj bi skupno ocenil kar 50.000 bolnikov.
V fazi III novo peroralno zdravilo z uporabo enkrat na dan proučujejo za profilakso (preventivo) venske trombembolije pri ortopedskih operacijah, za njeno zdravljenje, za preprečevanje možganske kapi pri atrijski fibrilaciji in pri akutnem koronarnem sindromu.
Na letalu zaprosite za boljše sedeže.
Pozor na potovanjih
Poleg hospitaliziranih bolnikov pa globoko vensko trombozo in pljučno embolijo tvega vsak, ki dalj časa potuje. Problematično je predvsem večurno nepremično sedenje in dolgotrajno negibanje. Posebej so ogroženi potniki v letalih, vlakih in avtobusih, ki imajo zelo malo prostora, nimajo pa možnosti, da bi večkrat vstali in se razgibali ali sprehodili. Ljudje z večjim tveganjem naj zato zaprosijo za boljše sedeže (v letalu ob zasilnih izhodih, na avtobusu in vlaku pa med prehodi), poleg tega pa naj imajo oblečena široka in udobna oblačila.
SORODNI ČLANKI
VAŠI KOMENTARJI