ARHIVO ZDRAVNIK ODGOVARJA

Odgovor zdravnika: Angina, kašelj in žrelnica

Sreda, 19.01.2011 ob 10:19  |  avtor: Simon Brežan, dr. med.  |  komentarji: 0
Otroku so se celo jesen ponavljale vročine, kašelj in smrkanje, po terapiji z ospenom je simptom vročine in kašlja izginil, še vedno pa noslja.

VPRAŠANJE: ANGINA, KAŠELJ IN ŽRELNICA
3 leta in pol staremu otroku je bris žrela pokazal zelo visoko stopnjo bakterije streptokok. Celo jesen so se mu ponavljale vročine, kašelj in smrkanje, po terapiji z ospenom pa je simptom vročine in kašlja izginil, še vedno pa noslja, kljub čiščenju nosu z operilom. Ušesa niso vneta, ponoči pa enakomerno diha skozi nos. Bralko zanima, kako je z bodočo odpornostjo na streptokok bakterijo in če je simptom nosljanja pri otroku sam po sebi lahko znak povečane žrelnice.

ODGOVOR: ANGINA, KAŠELJ IN ŽRELNICA
Spoštovani,
Angina je vnetje žrela in nebnic (mandljev), in ko govorimo o angini, ponavadi mislimo na streptokokno angino. Narobe je, če virusno okužbo zamenjamo z angino.

Povzročitelji so pogosto virusi, ki sicer povzročajo prehlad, če pa je povzročitelj bakterija (v četrtini primerov) - betahemolitični streptokok skupine A (Streptococcus pyogenes), govorimo o streptokokni angini. Ker lahko različni povzročitelji dajejo podobno klinično sliko, so v pomoč laboratorijske preiskave (bela krvna slika, CRP, sedimentacija), kajti včasih niti bris žrela ni dovolj specifičen, da bi 100% dokazal, da je vzrok težav res bakterija.

Simptomi angine so: boleče grlo, pordele /povečane nebnice, lahko z gnojno belimi/sivimi/rumenkastimi oblogami, težko požiranje, slinjenje, hitro nastala vročina, otečene bezgavke na vratu, glavobol, bolečine v mišicah in trebuhu. Niso pa vsi nujno prisotni pri vseh.

Bris žrela, ki je pozitiven na streptokok, sicer kaže, da je ta prisoten, (otrok pa ga lahko širi na druge tudi če sam nima simptomov)oz. kaže, da ta bakterija lahko povzroča različne težave - v nekaterih primerih samo vročino brez klasične slike gnojne angine -, ni pa nujno ta bakterija vzrok za vročine. Posebno je netipičen potek angine možen pri otrocih. Zlasti pri manjših otrocih poteka okužba manj značilno. Ti otroci lahko prebolevajo okužbo tudi brez vročine, pojavijo se lahko tudi bolečine v trebuhu in bruhanje. Pri otrocih, mlajših od 3. let, poteka okužba s streptokokom z gnojavim izcedkom iz nosu in s povečanimi, bolečimi področnimi bezgavkami, manj opazne pa so spremembe v žrelu. Angina ima značilen potek pri dveh tretjinah bolnikov, pri ostali tretjini pa je potek bolezni blag, zelo redko pa se kaže tudi s kašljem ali nahodom- smrkanjem, izcedkom nosa. Če se drugi dan od začetka težav po koži pojavi še izpuščaj, gre za škrlatinko.

Zapleti streptokokne okužbe oz. nezdravljene angine: vnetje srednjega ušesa; absces- ognojek ob tonzili; vnetje tkiv ob nohtu; dehidracija; vnetje spolovil pri deklicah; najbolj nevarna, a k sreči redka pa sta: akutno vnetje ledvic, ki se lahko pojavi med 18. in 21. dnem po začetku bolezni in akutna revmatska vročica 2. do 3. teden po akutni fazi, ki prizadene sklepe, srce, osrednje živčevje ali podkožje.

Ob terapiji z Ospenom, ki je antibiotik, ki uniči to bakterijo ali pa še kake druge bakterije na skritih žariščih, ki bi lahko povzročale vročino, je problematika izginila, kar je dokaz, da je tako zdravljenje pravilno.

Po okužbi s streptokokom in ozdravitvi ne pride do trajne imunosti, zato se lahko angina ali vročina še kdaj ponovi če pride do ponovne okužbe: kot lahko vidite pri nekaterih ljudeh, ki imajo streptokokne angine večkrat na leto.

Bakterija streptokok se prenaša s stikom neposredno ali s kapljicami sline ali nosnega izcedka, torej se lahko okužimo, kadar smo v tesnem stiku z obolelim, ta pa kiha, kašlja ali je le klicenosec, lahko pa tudi preko okužene hrane, vode, igrač. Znano je, da je med sicer zdravimi šolarji kar do 20 % takih, ki imajo streptokok prisoten v sluznici nosu in žrela, zaradi česar lahko prenašajo okužbo na druge. Če pa se angina pri otrocih stalno ponavlja, je potreben bris žrela pri starših, da izključimo ''klicenoštvo''. Pogosto se angina pojavi v povezavi s predhodnim padcem odpornosti zaradi stresa, napora, izpostavljenosti mrazu ali predhodnih okužb (gripa, infekcijska mononukleoza).

Edini način, kako trajno odpraviti kronične pogoste angine, je s pomočjo kirurške odstranitve mandljev oz. tonzil, kar pa se opravi le v določenih redkih primerih, ker ima tudi svoje stranske učinke oz. negativne posledice pri nekaterih. Za zmanjšanje pogostnosti pa poskusite najprej čimbolje skrbeti za otrokov imunski sistem s pravilnim načinom prehrane z dovolj zaščitnimi vitaminskimi snovmi, urejanjem spanja, s čimbolj spodbudnim pozitivnim okoljem, aktivnostjo na soncu, in drugimi zdravimi dejavnostmi, tudi vlaženjem vdihanega zraka, poleg tega pa se izogibajte mrazu, cigaretnemu dimu, onesnaženem zraku, mrzlim tekočinam in okoljem, kjer je kdo z okužbo ali kjer je veliko ljudi v manjšem prostoru ...

Pri gnojni angini in škrlatinki je nujno antibiotično zdravljenje- penicilin ali makrolid, saj zelo skrajša potek bolezni, zmanjša možnost ponovitve in zapletov bolezni. Z zdravljenjem pričnemo čimprej, samo 10 dnevno zdravljenje zanesljivo premaga okužbo. Zdravnik se lahko odloči tudi za zaščito zdravih družinskih članov, ki živijo z bolnikom v tesnem kontaktu.

Kašelj in smrkanje oz. zamašen nos pa sta lahko zelo redko posledica istega povzročitelja streptokoka v sklopu angine, bolj pogosto pa druge okužbe dihal v hladnih mesecih, najverjetneje virusne- kot so prehladi, bronhitis ali pa je vzrok celo alergija oz. morda astma, ki ima tudi v ozadju alergijske mehanizme oz. kaka kronična bolezen pljuč. Kašelj, piskanje, zasoplost, bolečine v prsih ali napetost, kašelj med aktivnostjo, igro, so lahko drugi simptomi ali znaki za astmo. Včasih kašelj povzroča tudi aspiracija tujka, saj v dihala zlasti radi zdrknejo koščki hrane, pa tudi kapsule in celo drobne igračke ali pa so anatomske poti v grlu take, da omogočajo prehod v dihalno pot namesto v prebavno cev. Dolgotrajno pokašljevanje pa je lahko tudi brez pravega organskega vzroka in je zgolj psihično pogojeno, takrat med spanjem izgine.

Toda, če je kašelj izginil po Ospenu kot vročina, je najverjetneje vzrok bila bakterijska okužba.

Ker je kašelj potreben za vzdrževanje zdravih dihal, dodatnih zdravil za preprečevanje kašlja ne uporabljamo, razen v nekaterih izjemnih primerih, na primer, pri zelo suhem dražečem kašlju. Pomaga pa čiščenje nosu, kajti zamašen nos in posledično dihanje skozi usta povzroči sušenje in draženje sluznice in s tem kašelj, kašelj pa lahko izzove tudi zatekanje sluzi iz nosu po zadnji steni v žrelo. V teh primerih s čiščenjem nosu ublažimo tudi kašelj in hkrati zmanjšamo verjetnost širjenja okužbe na ušesa, sinuse itd., ker odpremo dihalno pot, da ne zastaja in nastaja izcedek. Ker je vaš otrok nagnjen k pogostim okužbam, svetujem še izdatno čiščenje nosnic, plus Operil kapljice, obenem pa zaščito s cepivom zoper najpogostejšega povzročitelja vnetja ušes – pnevmokok.

Glede nosljanja, pa bi bila lahko vzrok povečana žrelnica ali kake druge spremembe na področju ORL, npr. otekline sluznice v nosu/žrelu, anatomske napake ali polipi v nosu - alergijskega izvora. Povečani mandlji in povečana žrelnica pri otroku vplivata na govor tako, kot če bi stisnili nosnici in na ta način poskušali govoriti. Sicer so pri povečani žrelnici največkrat prisotna še ponavljajoča se vnetja ušes - posledično lahko slabši sluh, dihanje čez usta, smrčanje, izguba teka in da, nosljanje.

V primeru povečane žrelnice se ORL specialist največkrat odloči za krg odstranitev, ki zelo izboljša stanje, tudi glede okužb dihal, nosu, sinusov ali ušes, ki jih je več, če je žrelnica povečana. Zato otrok bolje sliši, razvoj govora lažji in se intelektualno bolje razvija po odstranitvi. Operativna odstranitev žrelnice je operacija, ki je relativno nenevarna.

Specialist jo lahko odstrani po tretjem letu, ker je pri mlajših otrocih uspeh manjši, saj žrelnica rada ponovno zraste. Zdravniki se za odstranitev žrelnice odločijo tudi, če ni izrazito povečana, vendar pa je stalno vneta kot gojišče mikrobov - ko je vneta, dodatno nabrekne, vse to lahko povzroči okužbe in bolezen čisto kje drugje v telesu.

Zaradi vsega omenjenega svetujem pregled pri ORL specialistu, posvet glede nosljanja, če pa se ponovi oz. pogosto pojavlja kašelj ali vročina pa tudi pri pediatru-pulmologu/ alergologu ali infektologu, da se določi vzrok, torej da gre za okužbo, preveri stanje imunskega sistema ob pogostih ponovitvah vročine /angine ali pa ugotovi, če gre za astmo.

Upam na ugodno razrešitev problemov in srečno!

Simon Brežan, dr.med.
Deli z ostalimi na Facebook-u

VAŠI KOMENTARJI

komentarji: 0  |  oddaj svoj komentar

Ime: *
Vsebina: *
Prepiši kodo: *(upoštevajte velike in male črke)