Ponedeljek, 16.07.2012 ob 09:00  |  avtor: N. K.  |  komentarji: 0

Strokovnjaki so razvili preprosto pravilo uporabe, na katerih delih telesa se moramo namazati, da bomo dosegli pravi zaščitni faktor.

Poletje je čas, ko si vzamemo več časa zase in svoje najbližje. Več se gibljemo na prostem, vikendi pa so namenjeni pobegu na morje, v hribe ali zgolj v naravo. V teh prijetnih in sproščenih dneh ne smemo pozabiti na nevarnosti izpostavljanja sončnim žarkom. Sonce je poleti in v sredini dneva še posebej močno, indeks UV-žarkov pa je izjemno visok. Združenje slovenskih dermatovenerologov in La Roche-Posay v okviru javnozdravstvenega preventivnega projekta Dan boja proti melanomu opozarjata na nevarnostih izpostavljanja soncu in pravilni zaščiti pred škodljivimi učinki sončnih žarkov. Za varno uživanje v poletju in sončnih dneh zato dosledno upoštevajte nasvete strokovnjakov.

Pri izpostavljanju soncu žal pogosto pozabimo na škodljive učinke UV-žarkov. Porjavelost je v resnici obrambna in zaščitna reakcija kože pred UV-žarki in znak, da je v njej že prišlo do škodljivih sprememb. UVB-žarki (B kot Burning oz. opekline) so visokoenergijski žarki, ki prodrejo v našo povrhnjico, kjer predvsem povzročijo sončne opekline. UVA-žarki (A kot Ageing/Allergy oz. staranje/alergije) imajo manj energije kot UVB-žarki, zaradi česar povzročajo pigmentacijo kože, in le v večjih odmerkih tudi opekline, ampak v nasprotju z UVB-žarki prodrejo globlje v usnjico. Kratkoročne posledice delovanja UVA-žarkov na koži so lahko različne fotoalergijske in fototoksične reakcije, medtem ko so dolgoročne posledice prezgodnje staranje kože, poškodbe genskega materiala, oslabljen imunski sistem in nastanek kožnega raka, kot tudi malignega melanoma, najhujše in najbolj nevarne oblike kožnega raka.

Kako pravilno uporabljati zaščitne pripravke
Petnajstletna klinična študija, opravljena v Avstraliji, je dokazala, da vsakodnevna uporaba učinkovite zaščite pred soncem varuje tudi pred melanomom. Uporaba zaščitnih izdelkov sicer narašča, a pogosto izbiramo prenizke faktorje in izdelke uporabljamo napačno, zaradi česar še naprej prihaja do poškodb kože. Obraz je pri tem najbolj izpostavljen (ustnice, nos, veke, ušesa), prav zaradi nezadostne skrbi in nepravilne uporabe izdelkov. Zato je zelo pomembno, da si zaščitimo obraz z visokim zaščitnim faktorjem in izdelki, ki so posebej formulirani za kožo obraza (nekomedogeni, vlažilne teksture, brez vonja in brez parabena).

Raziskovalci so ugotovili, da namažemo v povprečju od 0,5 do 1,5 mg sredstva na cm2 kože, kar zaščitni faktor na njej zmanjša na od 20 do 50 % vrednosti, navedene na embalaži izdelka. Če smo torej zaščitni pripravek s faktorjem 20 nanesli v premajhni količini, je zaščitni faktor na naši koži nekje med 4 in 10!

Zaščitne pripravke pravilno uporabljamo tako, da na celotno površino telesa naenkrat nanesemo okoli 35 ml sredstva (velja za povprečno velikega odraslega človeka).

Strokovnjaki so razvili preprosto pravilo uporabe, ki nam pomaga doseči, da bo zaščitni faktor na naši koži približno enak tistemu, ki je naveden na embalaži izdelka. Imenuje se "pravilo devetk", pri čemer površino telesa razdelimo na 11 delov, od katerih vsak obsega približno 9 % telesne površine:
1. glava, vrat in obraz
2. leva roka
3. desna roka
4. zgornji del hrbta
5. spodnji del hrbta
6. zgornji del trupa
7. spodnji del trupa
8. levi zgornji del noge in stegno
9. desni zgornji del noge in stegno
10. levi spodnji del noge in stopalo
11. desni spodnji del noge in stopalo

Na vseh 11 delov telesa nanesemo približno 2 mg sredstva na cm2 kože, če na kazalec roke dvakrat stisnemo količino zaščitnega pripravka, ki odgovarja njegovi dolžini.

Upoštevajte UV-indekse
UV-indeksi (UVI) veljajo kot merila za intenziteto UV-žarkov, ki dosežejo zemeljsko površino v določenem kraju. Lestvica vrednosti UV-indeksov je razdeljena od 0 navzgor, pri čemer velja, da je pri višjem UVI večja možnost poškodbe kože in oči. Vrednosti UVI se tekom dneva spreminjajo, največ poudarka pa strokovnjaki dajejo na najvišje UVI-vrednosti, ki nastopijo v štiriurnem obdobju okoli poldneva. UVI so dobro merilo za uporabo zaščitnih ukrepov, zapomniti pa si velja, da je stopnja UV-sevanja od UVI 6 naprej že visoka, UVI 11 pa že pomeni skrajno stopnjo UV-sevanja, zato je nujno zaščititi kožo tako z oblačili kot zaščitnimi pripravki.

Športniki spadajo v skupino visokega tveganja za melanom
Večina športnikov zaradi treningov ali tekem na prostem spada v skupino visokega tveganja za nastanek melanoma. O športu in zaščiti pred soncem sta spregovorila tudi ambasadorja projekta Dan boja proti melanomu.

Nastja Kolar je ena najobetavnejših slovenskih teniških igralk, ki se zaveda pomena zaščite kože pred soncem, dodaja pa, da je za to dobro poskrbljeno tudi na turnirjih: »Teniški igralci smo velikokrat zelo izpostavljeni soncu, saj se več kot polovica sezona odvija na prostem. Celo na enem največjih turnirjev na Grand Slam turnirju v Avstraliji se srečujemo z visokimi temperaturami, tudi krepko preko 30 stopinj. Nevarnosti sonca in opeklin se zelo zavedam, zato imam vedno ob sebi sončne kreme z različnimi, vedno visokimi zaščitnimi faktorju. Včasih pa za zaščito poskrbijo že kar organizatorji turnirjev, ki so tudi vedno bolj osveščeni. Tako nas ponekod že v garderobah čakajo kreme z zaščitnimi faktorju, organizatorji pa tudi omejujejo igranje ob najbolj kritičnih urah. Tako je bilo tudi v Avstraliji lansko leto, ko sem tam igrala mladinski Grand Slam.«

Nevarnim sončnim UV-žarkom smo izpostavljeni tudi kadar je oblačno in se na primer odpravimo na rekreacijski trening, opozarja Jure Košir: »Zavedanje nevarnosti prekomernega izpostavljanja soncu se mi zdi v današnjem času izjemno pomembno. Menim, da moramo o tem naučiti že najmlajše. Kot poklicni smučar sem veliko dni preživel na visokih nadmorskih višinah, kjer je vpliv UV žarkov še veliko močnejši. Nujnost dobre zaščite kože je nujna.«