TEŽKO PREPOZNAVNE BOLEZNI ŠČITNICE

Ščitnica kriva za marsikatero bolezen

Torek, 05.07.2011 ob 08:51  |  avtor: N. K.  |  komentarji: 0
Ali ste vedeli, da nezdravljene bolezni ščitnice lahko vodijo do srčnega infarkta, kapi, neplodnosti?

V Sloveniji prvič potekajo dnevi ščitnice.
V Sloveniji prvič potekajo dnevi ščitnice.

Več kot 300 milijonov ljudi po vsem svetu ima težave s ščitnico. Ščitnica je majhna žleza, metuljaste oblike, ki se nahaja v sprednjem, spodnjem predelu vratu. Bolezni ščitnice so bodisi posledica pomanjkanja joda ali motenj v delovanju ščitnice. Ta obolenja so med najpogostejšimi v svetu in hkrati med najslabše prepoznavnimi. Ocenjuje se, da se v svetu zdravi le 20 odstotkov obolelih.

Ali ste vedeli, da nezdravljene bolezni ščitnice lahko vodijo do srčnega infarkta, kapi, neplodnosti?

Mednarodno združenje bolnikov z boleznimi ščitnice (Thyroid Federation International - TFI) in farmacevtsko podjetje Merck Serono, vodilni svetovni proizvajalec zdravil za zdravljenje bolezni ščitnice, sta organizirala teden osveščanja o ščitnici (International Thyroid Awareness Week), da bi pomagala milijonom ljudi po svetu bolje razumeti delovanje in bolezni ščitnice.

Majhen organ s pomembno vlogo
Večina bolnikov z boleznimi ščitnice ne pozna vzrokov za svoje težave in jih ne pripisuje motnjam v delovanju ščitnice. Simptomi so zelo različni, saj obolela ščitnica lahko prizadene celotno presnovo. Na motnje v delovanju ščitnice nas pogosto opozarjajo le manjši opozorilni znaki, kot so otečene veke, utrujenost ali depresivno razpoloženje. Lahko se pojavijo tudi simptomi, kot so povečano znojenje, nervoza, spremembe v telesni masi ali izpadanje las. V najhujših primerih lahko pride tudi do srčne aritmije, povišanega krvnega tlaka ali depresije.

Hipotiroza je najpogostejša bolezen ščitnice. Gre za stanje, pri katerem je ščitnica manj aktivna in ustvarja premalo hormonov. Znaki hipotiroze so v mnogih primerih blagi in neizraziti, pogosto podobni simptomom drugih obolenj, kot so depresije in težave v menopavzi, zato jih običajno pripisujemo naravnemu procesu staranja. Pomanjkanje ščitničnega hormona upočasnjuje presnovne procese in delovanje srca, povečuje utrujenost, povzroča zaprtje, zadebeljeno kožo in cepljenje las. Prav zaradi upočasnjene presnove se pri večini obolelih povečuje telesna masa kljub nespremenjenemu teku in enakemu vnosu kalorij.

Tudi najmanjše motnje v delovanju ščitnice je treba zdraviti in tako preprečiti nastanek srčno-žilnih bolezni.

Za zanesljivo diagnozo hipotiroze je priporočljivo opraviti krvne preiskave (določi se raven TSH). Hipotirozo začnemo zdraviti takoj, ko je diagnoza potrjena. Zdravljenje običajno poteka tako, da nadomeščamo manjkajoči hormon – nadomestna hormonska terapija, ki je navadno doživljenjska.

Ščitnični hormoni nadzorujejo mnoge procese
Ščitnični hormoni vplivajo na kardiovaskularni sistem, in sicer na širjenje krvnih žil, pospešeno delovanje srca in povišan krvni tlak. Uravnavajo presnovo proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, pa tudi delovanje žlez znojnic in črevesja. Hormoni ščitnice uravnavajo mnoge procese in omogočajo telesu, da učinkovito izkorišča svoje zaloge energije, uravnava telesno temperaturo in zagotavlja pravilno delovanje mišic. Če ščitnica ne proizvaja dovolj hormonov, se presnova upočasni, če jih proizvede preveč, pa se ta pospeši.

Zdravljenje
Hipotirozo zdravimo z levotiroksinom (LT4), sintetično izdelanim ščitničnim hormonom, ki ustreza naravnemu hormonu T4. Uporablja se tudi za zdravljenje evtirotične golšavosti in supresivno zdravljenje karcinoma ščitnice po operativnem posegu.

Sintezni ščitnični hormon je na trgu na voljo že od leta 1973. Trenutno se z njim zdravi okoli 12 milijonov ljudi, v več kot 70 državah po vsem svetu.

Zdravljenje posameznega bolnika mora biti v skladu z njegovimi individualnimi potrebami, zato je levotiroksin na voljo v štirih različnih jakostih, z vsebnostjo natrijevega levotiroksinata od 25 do 150 mikrogramov.

Individualni dnevni odmerek določi zdravnik na podlagi laboratorijskih izvidov in klinične slike. Levotiroksin se običajno daje samostojno, samo v posebnih primerih se uporablja tudi v kombinaciji z majhnim odmerkom trijodotironina (T3).
Deli z ostalimi na Facebook-u

VAŠI KOMENTARJI

komentarji: 0  |  oddaj svoj komentar

Ime: *
Vsebina: *
Prepiši kodo: *(upoštevajte velike in male črke)