Torek, 13.09.2011 ob 08:26  |  avtor: IVZ  |  komentarji: 0

Kakšno prehrano morajo jesti šolarji, da bodo razvili ustrezne umske sposobnosti?

Šolarji potrebujejo hrano za možgane - začnimo dan z zajtrkom
Ustrezna prehranjenost vpliva na otrokove učne zmožnosti, torej umske sposobnosti in sposobnost pomnjenja. Možgani imajo namreč več zahtev in potreb kot drugi deli telesa in optimalno delujejo, če je prehrana ustrezno uravnotežena. Da so učinkoviti, potrebujejo tudi veliko energije. Priporočljivo je, da jo dobijo z manjšimi obroki, s štirimi ali petimi na dan, ki omogočajo enakomerno vzdrževanje ravni glukoze v krvi.

Zelo pomemben obrok je zajtrk, zato je treba učence navajati na zajtrkovanje pred poukom. Tiste, ki zjutraj nimajo apetita, spodbujajmo, naj za začetek poskušajo to početi nekaj dni zapored, telo se namreč zelo hitro privadi na željo po zajtrku. Učencem vozačem, ki nimajo možnosti zajtrkovati, pa naj to omogoči šola. Zajtrk pomembno izboljša otrokove kognitivne funkcije pri prvih šolskih urah, zlasti pri slabo hranjenih otrocih.

Pomembna je pestra prehrana
Če so obroki ustrezno kombinirani, se izboljšajo zlasti spominske in aritmetične zmožnosti ter pozornost, izboljšata pa se tudi zmožnost reševanja kompleksnih nalog ter razpoloženje. Vse življenjsko pomembne hranilne snovi, ki jih potrebujejo tako naši možgani kot celotno telo, najzanesljiveje dobimo, če učencem ponudimo pestre obroke. Ne pozabite na koristi sadja in zelenjave in tega, da ju je treba vsak dan vključevati v obroke. Ustrezna izbira živil je pomembna tudi zato, ker nekaterih hranil telo ne more proizvajati samo, so pa nujna za njegovo delovanje. Med njimi so najpomembnejši vitamini, minerali, oligoelementi in maščobne kisline.

Ne pozabite na tekočino!
Za normalno delovanje vseh telesnih funkcij je pomembno tudi redno nadomeščanje izgubljene tekočine. Najprimernejša je pitna voda, lahko pa tudi z vodo razredčeni sadni sokovi ali nesladkani čaji. Učence je treba spodbujati k pitju še pred občutkom žeje, saj že dvoodstotno zmanjšanje življenjskih tekočin v telesu povzroči občuten padec fizičnih in mentalnih zmogljivosti. Kot najprimernejši način so se izkazali pitniki z vodovodno vodo ali stalno dostopni čaji.

Ne pozabimo, da ima hrana tudi širši pomen
Prehranske navade pa niso pomembne le zaradi telesnega razvoja otroka, ampak v marsičem določajo tudi njegov način življenja. Še bolj kot to pa usmerjajo njegovo vedenje, povezano s prehranjevanjem, njegov odnos do sebe, svoje zunanje podobe, njegovo pojmovanje ugodja in zadovoljstva s sabo ter pojmovanje in doživljanje psihološkega pomena hrane. Ko govorimo o prehranjevanju, torej ne mislimo le na hrano, ampak tudi na vse, kar je s hrano povezano. Prvo pravilo zdravega prehranjevanja pravi, da je treba ob nakupu, pripravi in obroku uživati. Zato naj bi bil vsak obrok predvsem družabni dogodek. Prehranjevanje v šoli pa naj da učencem predvsem možnost za prehransko vzgojo in krepitev socialnih vezi med vrstniki in tudi med učenci ter učitelji.

Starši in šola ključni pri oblikovanju prehranjevalnih navad
Poleg družine ima pri vzgajanju zdravih prehranskih navad pomembno vlogo tudi šola. Šolska prehrana zato postaja vse bolj pomembna za skladen telesni in duševni razvoj otrok in mladostnikov, za njihovo psihofizično kondicijo, pa tudi za prehrambeno in zdravstveno vzgojo.

Dobro načrtovana in organizirana šolska prehrana, ki jo pogosto opisujemo tudi kot skriti kurikul, je najučinkovitejši in najracionalnejši način korekcije nepravilne družinske prehrane. Zelo pomembno je, da učenci v šoli ne občutijo socialnih razlik. Zato je kakovostna in zdrava hrana dostopna vsem otrokom, tudi tistim, ki zaradi svojega gmotnega položaja ne zmorejo plačati prehrane v celoti. Slovenija je ena redkih evropskih držav, kjer šole svojim učencem zagotavljajo najmanj en obrok dnevno, čeprav je najbolj idealno, če dobijo vse priporočene obroke za čas trajanja pouka oziroma varstva; tako so bolj zbrani in učinkoviti pri pouku. Čeprav zaradi različnih interesov hrana v šoli ni vedno po meri posameznika, pa se je vseeno vredno potruditi, da bi sledili željam učencev in jih uskladili z načeli zdrave prehrane. Da bi učenci čim raje posegali po šolskih obrokih, jim je treba ponuditi raznoliko hrano, z možnostjo izbire, primerno postreženo in v prijetnem okolju.

Hkrati velja, da bi nemalokrat morali tako starši kot učitelji spremeniti svoj odnos do hrane, da bi bili otrokom zgled pravilnega prehranjevanja. Pogosto se namreč dogaja, da otroci nasvetov odraslih ne upoštevajo zato, ker jim ti svetujejo eno, delajo pa drugo. Zavedati se moramo, da privzgojene prehranske navade v otroštvu igrajo pomembno vlogo vse življenje. Učitelji lahko s pozitivnim zgledom veliko prispevajo k usvajanju zdravega prehranjevanja učencev. Če otrokom približajo te vsebine na njim razumljiv, zanimiv in prijazen način, jih lažje sprejmejo.

Vlaganje v znanje otrok in učiteljev
Tudi otroci so potrošniki, ki jih je treba usmerjati in obenem obvarovati. Da bi znali pravilno izbrati in se pravilno odločiti, potrebujejo znanje. A so vsebine prehrane v izobraževalnem sistemu, z izjemo predmeta gospodinjstvo v osnovni šoli, običajno le del vsebin drugih predmetov. Čeprav so zajete so že v kurikulumu predšolske vzgoje, so v največji meri integrirane v druge dejavnosti in niso natančneje vsebinsko opredeljene. V srednješolskem izobraževanju pa so odvisne predvsem od tega, za katere srednješolske programe gre. To je vsekakor premalo, da bi lahko zadostili potrebni izobrazbi o zdravi prehrani. Za učence je zato priporočljivo, da tovrstne vsebine usvojijo v okviru medpredmetnega poučevanja ali v okviru naravoslovnih dni, kar pa je pogosto odvisno od interesa šole oziroma posameznih učiteljev. Zato je treba graditi predvsem na sistemskih rešitvah.