Sreda, 27.06.2012 ob 14:03  |  avtor: E. F.  |  komentarji: 0

Ker se v vročih dneh najraje hladimo v ali ob vodi, moramo pri tem upoštevati tudi nekaj pravil, da se poletje ne konča s poškodbami.

Inštitut za varovanje zdravja je objavil, kako lahko varno preživljamo čas ob vodi, saj je lahko ta tudi nevarna, zlasti otrokom.


V Sloveniji zaradi utopitev vsako leto umre 18 ljudi. V več kot treh četrtinah primerov gre za utopitve v vodi v naravi, le nekaj odstotkov utopitev pa se zgodi v plavalnih bazenih. Poleg tega je pet ljudi letno sprejetih v bolnišnico, ker bi se skoraj utopili. Od teh se jih je polovica skoraj utopila med plavanjem ali zaradi padca v plavalni bazen, polovica pa med plavanjem ali zaradi padca v vodo v naravi. Najbolj ogroženi so otroci in mladostniki, saj so utopitve drugi oz. tretji najpogostejši vzrok smrtnih nenamernih poškodb predšolskih oz. šolskih otrok.

Poleg utopitev so nevarni tudi skoki v vodo na glavo, saj je zaradi tako nastalih poškodb v Sloveniji v službi nujne medicinske pomoči vsako leto obravnavanih 55 ljudi, na zdravljenje v bolnišnico pa jih je sprejetih 10. Najbolj ogroženi so šolski otroci in mladostniki. Skoraj polovica hospitaliziranih poškodovancev je utrpela poškodbe glave, četrtina pa poškodbe vratu. V letih 2005-2007 ni bilo zabeleženih smrtnih primerov zaradi skoka v vodo na glavo.

Kaj zaščitimo otroka?
Mlajši otroci se najpogosteje utopijo doma v otroških bazenčkih, vedrih polnih vode, straniščih, kopalnih kadeh, starejši otroci pa v okolici doma v mlakah, rekah, jezerih in v bazenih, ker precenjujejo svoje plavalne sposobnosti ali podcenjujejo globino vode.

Spoštujmo glavno varnostno pravilo, ki pravi, da moramo otroke vedno nadzorovati, kadar se igrajo v bližini vode ali plavajo. Mlajši otroci se lahko utopijo že v nekaj centimetrih vode, ne da bi zaklicali na pomoč. Otrokom, ki še ne znajo dobro plavati, običajno kupimo napihljive obroče ali rokavčke, vendar naj otroci pripomočke za plavanje uporabljajo le pod našim nadzorom.

Kadar se otroci igrajo ob vodi, imejmo pri sebi vedno mobilni telefon, da lahko v primeru utopitve hitro pokličemo nujno medicinsko pomoč. V primeru, da nas nekdo pokliče po telefonu, pa naj bo pogovor kratek in naj ne odvrne naše pozornosti od otrok v vodi.


Otroci ne smejo žvečiti žvečilnega gumija ali jesti, medtem ko se igrajo v vodi ali plavajo, ker se lahko s hrano zadušijo. Ne pijmo alkohola pred plavanjem ali med plavanjem, vožnjo s čolnom, prav tako pa tudi ne, kadar nadzorujemo otroke, ki se grajo v vodi ali ob njej. Mladostnike podučimo o nevarnostih pitja alkohola.

Otroke začnimo čim prej učiti plavanja in ko so stari 4-5 let, jih vpišimo v plavalni tečaj. Če smo tudi sami neplavalci, se jim pridružimo. Tudi če otrok že zna plavati, to ne pomeni, da se ne more utopiti. Med plavanjem ga ves čas budno spremljajmo in ga nikoli ne puščajmo samega. Večje otroke poučimo, naj vedno plavajo v družbi prijateljev.

V primeru utopitve lahko rešimo otroku življenje le z znanjem tehnike oživljanja, zato se vpišimo v tečaj prve pomoči, ki jih organizirajo območne organizacije Rdečega križa. Vsakdo, ki se je utapljal in pri tem vdihnil nekaj vode, spada v bolnišnico, čeprav ga ni bilo treba oživljati. Obstaja namreč možnost hudih pljučnih zapletov.

Doma in ob bazenu
Majhen otrok, ki se utaplja, ne kriči na pomoč in ne dela hrupa. Zato nikoli ne puščajmo otroka samega ali z drugimi otroki v kopalni kadi oziroma bazenčku brez nadzora niti toliko časa, da dvignemo telefon ali gremo po brisačo. Če že moramo oditi, vzemimo otroka s seboj. Vedra in druge posode, napolnjene z vodo, izpraznimo takoj, ko jih prenehamo uporabljati in jih pospravimo zunaj dosega otrok. Straniščno školjko vedno pokrijmo s pokrovom, pokrov pa »zaklenimo« še s posebnim varovalom za zapiranje pokrova.

Bazene, ribnike in druge vodne površine v bližini doma je treba ograditi z ustreznimi ograjami. Če imamo svoj bazen, ga z vseh štirih strani obdajmo z ograjo tako, da bo bazen popolnoma ločen od hiše in dvorišča. Ograja naj bo visoka najmanj 120 cm. Ima naj samo pokončne letvice, presledek med njimi pa mora biti od 4,5 od 6,5 cm. V ograji ne sme biti odprtin, ki bi bile večje od 33 cm X 6,5 cm. Vrata ograje se morajo samodejno zapirati in zakleniti z avtomatsko ključavnico, ki mora biti zunaj dosega otrok.


Iz bazena odstranimo vse igrače takoj, ko jih otrok ne uporablja več. Plavajoče igrače lahko pritegnejo otroka, da se steguje za njimi in pri tem pade v vodo.

Izkazalo se je, da prekrivanje bazena z zaščitno prevleko ni učinkovito pri preprečevanju utopitev najmlajših otrok, saj otroci poskusijo hoditi po prevleki in lahko ostanejo ujeti pod njo. Prekriti bazeni predstavljajo nevarnost tudi po končani kopalni sezoni, zato naj bo ograja okrog bazena zaklenjena skozi celo leto.

Otroke poučimo, da se okoli bazena ne smejo prerivati, loviti in skakati v vodo. Prav tako se ne smejo potapljati v delih bazena, ki niso posebej označeni za potapljanje. Povejmo otrokom, da se je nevarno zadrževati blizu odtoka bazena. Vodna črpalka lahko potegne v odtok dolge lase, zato otrok ne more splavati na površje in se utopi. Otroci naj imajo v bazenu dolge lase vedno spete.

Če pride do nenadnega poslabšanja vremena z grmenjem in bliskanjem, je treba bazen takoj zapustiti.

V primeru, da se zgodi nezgoda ali pride do poškodbe, naj otrok o tem takoj obvesti odraslo osebo ali reševalca iz vode na kopališču.


Jezera in ribniki
Še posebno nevarna so jezera in ribniki, saj je voda ob obrežju plitva, potem pa se dno strmo spušča in otrok hitro izgubi tla pod nogami. Voda v jezerih in ribnikih je tudi bolj motna in pod gladino lahko skriva posamezne skale, veje, razbito steklo ali smeti. Otroci naj bodo obuti v primerno obutev za vodo, ki ne drsi in ščiti pred poškodbami.

V motni vodi je nevarno, da ob skoku na glavo udarimo ob dno in si poškodujemo hrbtenico in živčno tkivo hrbtenjače. Posledica take poškodbe je ohromelost udov in telesa od poškodbe navzdol. Zato pred skakanjem v vodo skupaj z otrokom preverimo, ali je voda dovolj globoka in kakšno je dno na mestu, kjer bomo skakali. Po priporočilih naj bi bila voda za skakanje globoka vsaj 270 cm. Otroku razložimo, da se je treba skakanja na glavo naučiti, pri čemer roki vedno iztegnemo naprej. Zaradi varnosti naj bo prvi skok v vodo na noge.

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije vsako leto pred začetkom kopalne sezone z akcijo Ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globini! opozarja šolarje in njihove starše o nevarnostih skoka na glavo in jim svetuje, kako naj varno plavajo in skačejo v vodo.

Na morju
Na morju spoštujmo z bojami označena plavalna območja in plavajmo le znotraj njih. Otroka pri plavanju spremljajmo in mu razložimo, da ni varno plavati v bližini pomolov in strmih skal. Nenadni val nas lahko vrže ob skale in nas poškoduje. Če nas med plavanjem zajame podvodni tok ali razburkano morje, plavajmo vzporedno z obalo, dokler ne pridemo v mirnejšo vodo.

Na čolnu ali jadralni deski uporabljajmo atestirane rešilne jopiče ne glede na dolžino potovanja, velikost čolna ali plavalne sposobnosti. Nikoli ne uporabljajmo napihljivih obročev in rokavčkov namesto rešilnih jopičev. Pred vožnjo preverimo lokalno vremensko napoved zaradi nevarnosti neviht ali močnih vetrov.


V morju živijo številne živali, med katerimi nam meduze in strupene ribe lahko zagrenijo dopust. Poskrbimo, da bodo otroci obuti v primerno obutev. Otroke poučimo, naj ob poškodbi zaradi stika z meduzo ali strupeno ribo takoj poiščejo pomoč odrasle osebe. Nenevarne vrste meduz (klobučnjakov) ob dotiku s kožo povzročijo opekline, ki niso nevarne, vendar pekoče bolijo. V prvi pomoči ožigalke čim prej odstranimo s kože tako, da jo speremo s curki morske vode. Ne smemo spirati s sladko vodo in kože drgniti, ker to lahko poveča pekočo bolečino. Če kakšna ožigalka kljub spiranju ostane na koži, jo previdno postrgamo s kože s kreditno kartico ali topo stranjo noža. Opečeno kožo nato hladimo z ledom 5-15 minut in če bolečina ne popusti, hlajenje ponovimo. Led mora biti v plastični vrečki, da koža ostane suha. Če se kljub prvi pomoči stanje ne izboljša in če gre za osebe, ki imajo več opeklin ali opekline na obrazu (predvsem otroci), je treba poiskati zdravniško pomoč.

V severnem Jadranu se občasno pojavlja tudi bolj nevarna vrsta meduze mesečinka (Pelagia noctiluca), ki povzroča hujše opekline. Tudi pri opeklinah s to vrsto klobučnjaka v prvi pomoči ožigalke čim prej odstranimo s kože tako, da jo speremo s curki morske vode. V primeru, da ožigalke ostanejo na koži, se sproščanje toksinov nadaljuje, kar poveča pekočo bolečino. Ne smemo spirati s sladko vodo in kože drgniti, ker to lahko poveča pekočo bolečino. Spiranje z navadnim jedilnim kisom se pri mesečinki ne priporoča. Kis preprečuje nadaljnje sproščanje toksinov le pri nekaterih najnevarnejših vrstah meduz, npr. pri morski osi (Chironex fleckeri), pri drugih vrstah pa lahko sproščanje toksinov celo pospeši.

Če kakšna ožigalka kljub spiranju z morsko vodo ostane na koži, jo previdno postrgamo s kože s kreditno kartico ali topo stranjo noža. Opečeno kožo nato hladimo z ledom 5-15 minut in če bolečina ne popusti, hlajenje ponovimo. Led mora biti v plastični vrečki, da koža ostane suha.

Če se kljub prvi pomoči stanje ne izboljša in če gre za osebe, ki imajo več opeklin ali opekline na obrazu (predvsem otroci), je treba poiskati zdravniško pomoč.

Strupene ribe imajo strupene bodice na hrbtnih ali repnih plavutih. Če stopimo nanje z boso nogo, povzročijo hude bolečine z oteklino na mestu vboda. V prvi pomoči se priporoča kopel poškodovanega dela telesa v čim bolj vroči vodi (pazimo, da se ne opečemo), ker vročina strup uniči. Ob splošnih znakih zastrupitve (zatečene lokalne bezgavke, slabost, znojenje, počasen pulz, težko in naporno dihanje) takoj poiščimo zdravniško pomoč.